[ Pobierz całość w formacie PDF ]
krat toliko mleka, tujci bi popili vsega. Vsako jajce se
proda sproti, in za jagode, maline se kar trgajo. Za nas
je dobro, ãe zapravljajo; naj bo Ïe denar ãigaver hoãe.«
Gostiã je 0 el; Ivan pa je preudarjal nevoljen, koliko
dobiãka imajo drugi od njegovega truda; on pa bo mo-
ral biti vesel, ãe bo pokrival stro0 ke, ãe se ne izkaÏe na-
zadnje, da ni delal samo brezplaãno, ampak celo v svojo
zgubo. Zdaj se je spominjal materinih nasvetov. Kako
prijetno in zloÏno bi bil Ïivel z malo dela, brez skrbi!
Zdaj so mu hodili na misel prej0 nji veseli dnevi, ko ni
imel 0 e glave polne naãrtov, ne srca polnega pekoãih
ãustev, ki se jih ni mogel znebiti.
In zdaj je pri0 el 0 e ta predrzni Lah, ki je dvorjanil Zefi
kar po domaãe, ki je rabil pomanjkljivo znanje sloven-
0 ãine za izgovor in opraviãbo, da je govoril tako narav-
nost, da vãasih Zefa ni vedela, ali bi se jezila ali smeja-
la. Ona se je v takem primeru seveda smejala; Ivan pa se
je jezil.
Kadar je bilo deÏevno vreme in je napravila gospoda
ples, je zavrtel gospod Strada, dasi je imel za plesanje
75
TUJSKI PROMET
BESeDA
dosti gospe in gospodiãen, kar Zefo in zapeljal tako tudi
druge gospode. Zefa je 0 la iz rok v roke. Ivan pa je ho-
dil s prisiljenim smehom na ustih po dvorani, poslu0 al
zasmeh poskoãne godbe in roganje razposajenega ve-
selja in umikal zavistne oãi lesketajoãim pogledom in
Ïareãim obrazom, ki so se smejali njemu, edinemu pu-
steÏu v veseli druÏbi. Oh, kako je bil hud na Zefo! Zapo-
dil bi jo bil, toda toliko pameti je vendar 0 e imel, da je
razvidel, da bi bilo tak0 no ravnanje neupraviãeno, ne-
spodobno, sme0 no. Ali je ona le koliãkaj zanemarila
svoje dolÏnosti? Ali ni prisiljena plesati, dasi morda ne-
rada ple0 e? Ali ne skrbi ona s svojo prijaznostjo in po-
strteÏljivostjo najbolje za prospeh njegovega podjetja?
Nekoliko resnej0 a bi vendar smela biti. Toda ãe jo zapo-
di on, dobo ona takoj deset drugih sluÏb. Ali bi bilo nje-
mu to ljubo? Kaj tak0 nega on 0 e misliti ni hotel.
»Ta vraÏji Furlan,« se je smejal major Rabiã Ivanu, »je
tako zbebil Zefo, da 0 e zame ne mara veã. Vedno jo kli-
ãe, in ãe je ne pokliãe on, priteãe sama, ãe ne Ïeli spet
ãesa gospod Strada, ki ravna z njo ravno tako kakor s
sloven0 ãino. Pokliãite ga, gospod Korbin, da napravimo
igrico!«
Sedli so k igri in igrali dolge ure. Gospod Strada, ki je
bil miren in vesel, in gospod major, ki je igral pozorno
in razgrajal, ãe je hotel kdo drug igrati umazano, sta do-
bivala; Ivan, ki je bil razburjen, ki je skrival s trudom
76
TUJSKI PROMET
BESeDA
svojo nevoljo, je zgubljal denar in potrpeÏljivost. Samo-
zadovoljnost gospoda Strade se je zdela njemu oholost,
ki razkazuje svoje bogastvo v zasmeh njemu siromaku,
in mrÏnjo so mu netile razvnete misli in hude slutnje,
kaj vse premore denar. Jeza, zavist in ljubosumnost so
se trgale za ubogo srce, ki ni imelo nobenega miru. Za-
kaj odloãiti se vendar ni mogel Ivan na nobeno stran;
rogal se je sam sebi zaradi te neodloãnosti in valil kriv-
do na trdosrãno mater, na pre0 ernega Laha, na gmotne
razmere. Nadejal se je namreã, da dobi posojilo pri Gri-
ãarju. âe bi pa zvedel ta, da gleda on za Zefo, bi mu ga
najbrÏ ne dal. Torej mir, mir, da si sam ne zadrgne vra-
tu! Morda se spremene razmere. Kaj, ko bi umrla naj-
huj0 a nasprotnica njegovih namer, ljuba mati? Proã,
proã s pregre0 nimi Ïeljami! Da bi le tudi ãakala Zefa!
Nevoljen je poklical drugega jutra Ivan Zefo k sebi in
ji oponesel, zakaj se tako ãudno vede proti gospodu
Stradi. Ona pa se je ãudila, da si ni v svesti, da bi se vedla
drugaãe proti njemu ko proti drugim gostom; prijazna
je ona z vsakim ãlovekom, tem laÏe in raj0 a, ãe je z njo
kdo prijazen, in gospod Strada je zelo prijazen.
Da jo vabi gospod Strada, da bi 0 la k njegovi teti v Aj-
dov0 ãino in prevzela tam gostilnico na raãun, tega ni
povedala Zefa, zadovoljna sama s seboj in z razlogi go-
spodarjeve nevolje, ki jih je dobro slutila. Mislila si je, da
se mora ozirati v prvi vrsti na svojo korist, ki ji pravi, da
77
TUJSKI PROMET
BESeDA
naj se ne zameri nikomur. Kaj pa hoãe pravzaprav go-
spodar? Morda 0 e sam ne ve. Ali naj mu pove ona? Siro-
mak, ki si ne upa z besedo na dan! In zaradi praznega
ãakanja naj se zameri ona gospodu Stradi, ki je tako ra-
dodaren, ali gospodu majorju, ki je tako duhovit? Rav-
no Stradova prijaznost bi utegnila pospe0 iti gospodar-
jevo odloãitev, naj bo Ïe kakr0 nakoli. Seveda si je laskala
Zefa, da bo odloãitev ugodna. Da bi si pa ona med tem
ãasom grenila Ïivljenje, se ji je zdela neupraviãena zah-
teva. Gospodar mora spoznati, da ona ni odvisna od nje-
ga, da je morda ona bolj potrebna njemu ko on njej. Po-
tem padejo morda ovire in pomisleki. Da ima ona Iva-
novo mater proti sebi, da so ji na poti vsi Griãarji, da
ugled Petanovega imena tudi ne pospe0 uje njenih na-
mer, to je dobro vedela. Zana0 ati se je mogla le nase,
skrbeti je morala sama zase; osamljena med domaãini,
ki so jo pisano gledali in bi ji iz srca privo0 ãili poniÏanje,
je iskala zaslombe tudi pri tujcih. To pa je imela vedno
pred oãmi, da mora stati trdno in hoditi varno, zdaj na-
ravnost, zdaj po ovinkih, ãe hoãe priti do zaÏelenega
cilja.
Ivan se je sramoval, da je bil oãital Zefi prijaznost z
[ Pobierz całość w formacie PDF ]