[ Pobierz całość w formacie PDF ]
krat toliko mleka, tujci bi popili vsega. Vsako jajce se
proda sproti, in za jagode, maline se kar trgajo. Za nas
je dobro, �e zapravljajo; naj bo �e denar �igaver ho�e.�
Gosti� je 0 el; Ivan pa je preudarjal nevoljen, koliko
dobi�ka imajo drugi od njegovega truda; on pa bo mo-
ral biti vesel, �e bo pokrival stro0 ke, �e se ne izka�e na-
zadnje, da ni delal samo brezpla�no, ampak celo v svojo
zgubo. Zdaj se je spominjal materinih nasvetov. Kako
prijetno in zlo�no bi bil �ivel z malo dela, brez skrbi!
Zdaj so mu hodili na misel prej0 nji veseli dnevi, ko ni
imel 0 e glave polne na�rtov, ne srca polnega peko�ih
�ustev, ki se jih ni mogel znebiti.
In zdaj je pri0 el 0 e ta predrzni Lah, ki je dvorjanil Zefi
kar po doma�e, ki je rabil pomanjkljivo znanje sloven-
0 �ine za izgovor in opravi�bo, da je govoril tako narav-
nost, da v�asih Zefa ni vedela, ali bi se jezila ali smeja-
la. Ona se je v takem primeru seveda smejala; Ivan pa se
je jezil.
Kadar je bilo de�evno vreme in je napravila gospoda
ples, je zavrtel gospod Strada, dasi je imel za plesanje
75
TUJSKI PROMET
BESeDA
dosti gospe in gospodi�en, kar Zefo in zapeljal tako tudi
druge gospode. Zefa je 0 la iz rok v roke. Ivan pa je ho-
dil s prisiljenim smehom na ustih po dvorani, poslu0 al
zasmeh posko�ne godbe in roganje razposajenega ve-
selja in umikal zavistne o�i lesketajo�im pogledom in
�are�im obrazom, ki so se smejali njemu, edinemu pu-
ste�u v veseli dru�bi. Oh, kako je bil hud na Zefo! Zapo-
dil bi jo bil, toda toliko pameti je vendar 0 e imel, da je
razvidel, da bi bilo tak0 no ravnanje neupravi�eno, ne-
spodobno, sme0 no. Ali je ona le koli�kaj zanemarila
svoje dol�nosti? Ali ni prisiljena plesati, dasi morda ne-
rada ple0 e? Ali ne skrbi ona s svojo prijaznostjo in po-
strte�ljivostjo najbolje za prospeh njegovega podjetja?
Nekoliko resnej0 a bi vendar smela biti. Toda �e jo zapo-
di on, dobo ona takoj deset drugih slu�b. Ali bi bilo nje-
mu to ljubo? Kaj tak0 nega on 0 e misliti ni hotel.
�Ta vra�ji Furlan,� se je smejal major Rabi� Ivanu, �je
tako zbebil Zefo, da 0 e zame ne mara ve�. Vedno jo kli-
�e, in �e je ne pokli�e on, prite�e sama, �e ne �eli spet
�esa gospod Strada, ki ravna z njo ravno tako kakor s
sloven0 �ino. Pokli�ite ga, gospod Korbin, da napravimo
igrico!�
Sedli so k igri in igrali dolge ure. Gospod Strada, ki je
bil miren in vesel, in gospod major, ki je igral pozorno
in razgrajal, �e je hotel kdo drug igrati umazano, sta do-
bivala; Ivan, ki je bil razburjen, ki je skrival s trudom
76
TUJSKI PROMET
BESeDA
svojo nevoljo, je zgubljal denar in potrpe�ljivost. Samo-
zadovoljnost gospoda Strade se je zdela njemu oholost,
ki razkazuje svoje bogastvo v zasmeh njemu siromaku,
in mr�njo so mu netile razvnete misli in hude slutnje,
kaj vse premore denar. Jeza, zavist in ljubosumnost so
se trgale za ubogo srce, ki ni imelo nobenega miru. Za-
kaj odlo�iti se vendar ni mogel Ivan na nobeno stran;
rogal se je sam sebi zaradi te neodlo�nosti in valil kriv-
do na trdosr�no mater, na pre0 ernega Laha, na gmotne
razmere. Nadejal se je namre�, da dobi posojilo pri Gri-
�arju. �e bi pa zvedel ta, da gleda on za Zefo, bi mu ga
najbr� ne dal. Torej mir, mir, da si sam ne zadrgne vra-
tu! Morda se spremene razmere. Kaj, ko bi umrla naj-
huj0 a nasprotnica njegovih namer, ljuba mati? Pro�,
pro� s pregre0 nimi �eljami! Da bi le tudi �akala Zefa!
Nevoljen je poklical drugega jutra Ivan Zefo k sebi in
ji oponesel, zakaj se tako �udno vede proti gospodu
Stradi. Ona pa se je �udila, da si ni v svesti, da bi se vedla
druga�e proti njemu ko proti drugim gostom; prijazna
je ona z vsakim �lovekom, tem la�e in raj0 a, �e je z njo
kdo prijazen, in gospod Strada je zelo prijazen.
Da jo vabi gospod Strada, da bi 0 la k njegovi teti v Aj-
dov0 �ino in prevzela tam gostilnico na ra�un, tega ni
povedala Zefa, zadovoljna sama s seboj in z razlogi go-
spodarjeve nevolje, ki jih je dobro slutila. Mislila si je, da
se mora ozirati v prvi vrsti na svojo korist, ki ji pravi, da
77
TUJSKI PROMET
BESeDA
naj se ne zameri nikomur. Kaj pa ho�e pravzaprav go-
spodar? Morda 0 e sam ne ve. Ali naj mu pove ona? Siro-
mak, ki si ne upa z besedo na dan! In zaradi praznega
�akanja naj se zameri ona gospodu Stradi, ki je tako ra-
dodaren, ali gospodu majorju, ki je tako duhovit? Rav-
no Stradova prijaznost bi utegnila pospe0 iti gospodar-
jevo odlo�itev, naj bo �e kakr0 nakoli. Seveda si je laskala
Zefa, da bo odlo�itev ugodna. Da bi si pa ona med tem
�asom grenila �ivljenje, se ji je zdela neupravi�ena zah-
teva. Gospodar mora spoznati, da ona ni odvisna od nje-
ga, da je morda ona bolj potrebna njemu ko on njej. Po-
tem padejo morda ovire in pomisleki. Da ima ona Iva-
novo mater proti sebi, da so ji na poti vsi Gri�arji, da
ugled Petanovega imena tudi ne pospe0 uje njenih na-
mer, to je dobro vedela. Zana0 ati se je mogla le nase,
skrbeti je morala sama zase; osamljena med doma�ini,
ki so jo pisano gledali in bi ji iz srca privo0 �ili poni�anje,
je iskala zaslombe tudi pri tujcih. To pa je imela vedno
pred o�mi, da mora stati trdno in hoditi varno, zdaj na-
ravnost, zdaj po ovinkih, �e ho�e priti do za�elenega
cilja.
Ivan se je sramoval, da je bil o�ital Zefi prijaznost z
[ Pobierz całość w formacie PDF ]