[ Pobierz całość w formacie PDF ]
sre�no pregnali konje do br0 kega dela, kjer jih �e �akajo
Piv�ani. Vinko, Polde in 0 e nekateri pa so bili zaskrblje-
ni. Niso verjeli Lesnikovemu, kadar je 0 lo za mejo in gra-
ni�arje.
Nekateri so se �e vzpenjali proti meji, ki je bila odda-
ljena samo 0 e sto korakov, ko je po�il strel. Tihotapci so
obrnili konje in sku0 ali zbe�ati. Grani�arji so jih obko-
lili s petih strani in streljali v zrak in na konje. Dva ko-
nja sta se vzpela in padla prestreljena na tla. Nastalo je
kri�anje in tekanje sem in tja. Vinko se je sklonil na ko-
nja, ga udaril in planil z njim �ez mejo in potem naprej
proti Ba�kemu dolu. Nekateri so popustili konje in zbe-
�ali v gozd.
Tudi Polde je hotel zbe�ati. Mimo u0 es mu je pri-
bren�ala krogla. Opazil je, da strelja proti njemu gra-
ni�ar Jovo. Zvalil se je na tla in sko�il v bli�nji gozd. Jovo
je tekel za njim in streljal. Polde se je sklju�eno poganjal
od drevesa do drevesa in mu u0 el. Jovo pa je jezno in z
mo�nim glasom vpil: �Ti, ti, strahopetec! Bo0 po�akal?�
Konji so tekali sem in tja po prostranem lazu. Neka-
teri so obstali ob bukovem 0 ibju in glasno hrzali. Gra-
ni�arji, katerih je bilo deset, so ujeli dva tihotapca, drugi
pa so u0 li in se 0 ele proti jutru zbrali na 0 mara0 ki gmajni.
Vsi so bili jezni in bledih obrazov. Namesto z lepim za-
slu�kom so bili ob konje.
169
TIHOTAPCI
BESeDA
Bergantov, Sko�irjev in Lesnikov so kleli, kakor �e
dolgo ne. Vsak je izgubil tri konje. To je bil �e lep denar.
Polde se je ves tresel. Presene�en je bil nad tem da je
Jovo streljal nanj in ga lovil po gozdu. Prekleti pes gra-
ni�arski. Ustrelil bi me, ko mu ne bi bil u0 el, si je mislil.
Poldetu ni bilo za konja, ampak da bi bil skoraj ubit, to
mu je 0 lo na �ivce. Usedel se je ob stari bukvi in premi0 -
ljeval. Prekleto, ali ga ni morda Jovo videl, ko je lezel
skozi okno? Se je kdaj zarekla Kristina? Ali Jovo samo
sumi ali res kaj ve? Polde je �ivo mislil in pot mu je lil po
�elu. Ne, ne, zaradi Kristine, ki jo je imel neko� rad, za-
radi tiste Strnadove nikdar ljubezni site Kristine �e ne bi
�elel izgubiti �ivljenja. Poldetu je preblisnilo mo�gane:
kaj, �e je povedal Matija, �eprav mu je dal za vino, da bi
mol�al. Jovo gotovo nekaj ve, sicer ne bi tekel s pu0 ko za
njim in streljal. Polde je od jeze za0 kripal z zobmi. �akaj,
ti pesjan grani�arski, 0 e ti bom speljeval Kristino. Sedaj
zanala0 �, da bo0 0 e bolj jezen! �e ji je kaj do Poldeta, bo
�e hodila vasovat v skedenj Poldetovega o�eta. Kaj pa,
�e ga Jovo napade v vasi, v gostilni? Ne, ne bo0 me, si je
mislil Polde. Preve� fantov je na moji strani. Sklenil je
mol�ati o tem, da je Jovo streljal nanj.
Drugi dan so 0 tirje grani�arji peljali skozi vasi konje.
Na najlep0 em je jahal grani�ar Jovo in �vi�gal. Sredi
vrste sta jahala grani�arja novinca, na koncu pa Marko.
Va0 �ani treh vasi so drveli skupaj, �ene in dekleta, mo�-
170
TIHOTAPCI
BESeDA
je in fantje, starci in babice ter otroci, ki so grani�arjem
kazali jezike. Lastniki konj so izza oken in vrtov �alost-
no gledali, kako jim gonijo konje na daljno �elezni0 ko
postajo Rakek pod Javornikom. Grani�ar Jovo je jahal in
se oziral v Strnadova okna. Mislil je, da bo Kristina pri-
tekla na ve�ni prag in ob�udovala njega, ki je s svojo
prekanjenostjo dobil toliko konj. Tudi Marko se je ozi-
ral, da bi kje zagledal Dano. Zaman. Prijateljici sta bili
od0 li v Ljubljano kupovat nove obleke. Bli�al se je praz-
nik svetega Petra.
�Kako smo nasedli tem tipom!� se je jezil Bergantov
in klel vse po vrsti.
Pri Megu0 arju v Igavasi je pred dnevi pil Jovo in govo-
ril fantom, da bo meja skoraj teden dni prazna, ker bodo
imeli kratek te�aj v zvezi z mejo in italijanskimi utrjeval-
nimi deli onkraj meje. Verjeli so in 0 li v past, ki jo je
spretno pripravil grani�ar Jovo. Seveda, Jovo je dobil na-
grado po dvesto dinarjev od konja. Prekleti grani�ar, 0 e
obogatel bo na meji!
Pri stari hru0 ki na vrtu je stal Polde in stiskal pesti. �Ti
cigan ti, povrnil ti bom!�
Mo0 ki po polju so kleli, pljuvali in ocenjevali svojo
izgubo. �Saj sem ve�krat rekel naj se pusti meja.� je res-
no govoril ob�inski mo� Strgarjev Miha in gledal vese-
le grani�arje z zaplenjenimi konji. Psi so lajali na dolgi
sprevod in se zaganjali izza hlevov. Med ljudmi se je 0 iri-
171
TIHOTAPCI
BESeDA
la vest, da bo zdaj na meji stro�e. Pri0 li da so novi gra-
ni�arji. Jovo in Marko da se ne bosta dala ve� podkupo-
vati. �e so stali ob cesti in se tiho pomenkovali, ko je bila
kolona �e zdavnaj mimo.
Sko�irjev Jo�e je zaklel in po�ugal za grani�arji. �Le
�akajte, mrhe. Ni� ve� vam ne bodo na0 i godci igrali
kola. Mehove jim bom porezal, �enskam bom pa kite
porezal, �e bodo 0 le 0 e kdaj plesat z njimi!�
Po vseh vaseh so govorili samo o tem, kak0 no smolo
so imeli doma�i tihotapci.
Vsi, ki so bili ob konje, so se zbrali pri Bergantu v
hlevu.
��el bom in svoje konje zlicitiral nazaj,� je rekel Ber-
gant in hodil po hlevu sem in tja.
�Prekleto, �e bi bile te mrhe grani�arske po0 tene, bi
nam jih prodali nazaj za �etrtinsko ceno,� je spregovo-
ril Sko�irjev.
Bergant je nakrem�il obraz in siknil skozi zobe: �Sem
za to, da gremo, �e ne, bodo pri0 li kak0 ni me0 etarji iz
Logatca ter nam jih pobrali.� Bergant se je obrnil k Pol-
detu in mu dejal: �Ti bi 0 el namesto Jo�eta, ki ne more
z doma, in bi kar ti dra�il in kupil njegove konje.�
�Ne, jaz �e ne grem nikamor,� je rekel Polde, �s temi
grani�arskimi barabami no�em imeti ne dobrega ne sla-
bega opravka.�
172
TIHOTAPCI
BESeDA
�Prekleto, da ni med fanti nobenega, ki bi Jovu zme-
0 al 0 treno,� je zavpil Lesnikov Korle in bistro pogledal
Poldeta.
�Grani�arske �e ne bi povohal,� je lagal Polde in se
ozrl v stran.
�Dobro bi �e bilo, dobro, da bi se na0 el nekdo, ki bi
speljal Kristino in tisto Dano, ki se valja z Markom v
skednju,� je zamrmral Bergant in brcnil v molzni stol-
�ek, da se je zakotalil v listje. �Prekleto! V 0 estih mese-
cih sem ob 0 est konj.�
�Samo Vinko jo je unesel,� so mrmrali drugi in si po-
me�ikovali.
�ez nekaj dni so tihotapci dobili sporo�ilo, da se bodo
v vasi pod Javornikom prodajali na meji zaplenjeni ko-
nji. Zgodaj zjutraj so se usedli v avtobus Bergantov, Les-
nikov in Sko�irjev. Oble�eni so bili pra�nje. Dr�ali so se
sila resno in stikali glave. Sklenili so, da bodo pokupili
svoje zaplenjene konje in 0 e druge.
Na poko0 enem vrtu so bili ob dolge tanke kole prive-
zani konji. Ob njih so hodili �andarji in trije grani�arji.
Mlad grani�arski pomo�nik je stal v dru�bi s carinskim
uradnikom. Iz raznih vetrov se je zbralo osemdeset me-
0 etarjev na licitacijo konj. Posmehljivo so gledali na Ber-
ganta in njegove. Sonce je pripekalo in muhe so obleta-
vale konje, da so brcali in hrzali vsevprek.
173
TIHOTAPCI
BESeDA
Bergantov se je ustavil pred grani�arskim oficirjem in
mu 0 epnil na uho: �Gospod poro�nik, jaz in na0 i bi te
konje pokupili. Saj veste, da so bili na0 i, kajne?�
Grani�arski poropnik je resno pogledal Bergantovega,
nato pa se lahno posmehnil in prikimal. �Seveda, gos-
pod Bergant, boste imeli prednost pri nakupu. Toda lici-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]