[ Pobierz całość w formacie PDF ]

sreãno pregnali konje do br0 kega dela, kjer jih Ïe ãakajo
Pivãani. Vinko, Polde in 0 e nekateri pa so bili zaskrblje-
ni. Niso verjeli Lesnikovemu, kadar je 0 lo za mejo in gra-
niãarje.
Nekateri so se Ïe vzpenjali proti meji, ki je bila odda-
ljena samo 0 e sto korakov, ko je poãil strel. Tihotapci so
obrnili konje in sku0 ali zbeÏati. Graniãarji so jih obko-
lili s petih strani in streljali v zrak in na konje. Dva ko-
nja sta se vzpela in padla prestreljena na tla. Nastalo je
kriãanje in tekanje sem in tja. Vinko se je sklonil na ko-
nja, ga udaril in planil z njim ãez mejo in potem naprej
proti Baãkemu dolu. Nekateri so popustili konje in zbe-
Ïali v gozd.
Tudi Polde je hotel zbeÏati. Mimo u0 es mu je pri-
brenãala krogla. Opazil je, da strelja proti njemu gra-
niãar Jovo. Zvalil se je na tla in skoãil v bliÏnji gozd. Jovo
je tekel za njim in streljal. Polde se je skljuãeno poganjal
od drevesa do drevesa in mu u0 el. Jovo pa je jezno in z
moãnim glasom vpil: »Ti, ti, strahopetec! Bo0 poãakal?«
Konji so tekali sem in tja po prostranem lazu. Neka-
teri so obstali ob bukovem 0 ibju in glasno hrzali. Gra-
niãarji, katerih je bilo deset, so ujeli dva tihotapca, drugi
pa so u0 li in se 0 ele proti jutru zbrali na 0 mara0 ki gmajni.
Vsi so bili jezni in bledih obrazov. Namesto z lepim za-
sluÏkom so bili ob konje.
169
TIHOTAPCI
BESeDA
Bergantov, Skoãirjev in Lesnikov so kleli, kakor Ïe
dolgo ne. Vsak je izgubil tri konje. To je bil Ïe lep denar.
Polde se je ves tresel. Preseneãen je bil nad tem da je
Jovo streljal nanj in ga lovil po gozdu. Prekleti pes gra-
niãarski. Ustrelil bi me, ko mu ne bi bil u0 el, si je mislil.
Poldetu ni bilo za konja, ampak da bi bil skoraj ubit, to
mu je 0 lo na Ïivce. Usedel se je ob stari bukvi in premi0 -
ljeval. Prekleto, ali ga ni morda Jovo videl, ko je lezel
skozi okno? Se je kdaj zarekla Kristina? Ali Jovo samo
sumi ali res kaj ve? Polde je Ïivo mislil in pot mu je lil po
ãelu. Ne, ne, zaradi Kristine, ki jo je imel nekoã rad, za-
radi tiste Strnadove nikdar ljubezni site Kristine Ïe ne bi
Ïelel izgubiti Ïivljenja. Poldetu je preblisnilo moÏgane:
kaj, ãe je povedal Matija, ãeprav mu je dal za vino, da bi
molãal. Jovo gotovo nekaj ve, sicer ne bi tekel s pu0 ko za
njim in streljal. Polde je od jeze za0 kripal z zobmi. âakaj,
ti pesjan graniãarski, 0 e ti bom speljeval Kristino. Sedaj
zanala0 ã, da bo0 0 e bolj jezen! âe ji je kaj do Poldeta, bo
Ïe hodila vasovat v skedenj Poldetovega oãeta. Kaj pa,
ãe ga Jovo napade v vasi, v gostilni? Ne, ne bo0 me, si je
mislil Polde. Preveã fantov je na moji strani. Sklenil je
molãati o tem, da je Jovo streljal nanj.
Drugi dan so 0 tirje graniãarji peljali skozi vasi konje.
Na najlep0 em je jahal graniãar Jovo in ÏviÏgal. Sredi
vrste sta jahala graniãarja novinca, na koncu pa Marko.
Va0 ãani treh vasi so drveli skupaj, Ïene in dekleta, moÏ-
170
TIHOTAPCI
BESeDA
je in fantje, starci in babice ter otroci, ki so graniãarjem
kazali jezike. Lastniki konj so izza oken in vrtov Ïalost-
no gledali, kako jim gonijo konje na daljno Ïelezni0 ko
postajo Rakek pod Javornikom. Graniãar Jovo je jahal in
se oziral v Strnadova okna. Mislil je, da bo Kristina pri-
tekla na veÏni prag in obãudovala njega, ki je s svojo
prekanjenostjo dobil toliko konj. Tudi Marko se je ozi-
ral, da bi kje zagledal Dano. Zaman. Prijateljici sta bili
od0 li v Ljubljano kupovat nove obleke. BliÏal se je praz-
nik svetega Petra.
»Kako smo nasedli tem tipom!« se je jezil Bergantov
in klel vse po vrsti.
Pri Megu0 arju v Igavasi je pred dnevi pil Jovo in govo-
ril fantom, da bo meja skoraj teden dni prazna, ker bodo
imeli kratek teãaj v zvezi z mejo in italijanskimi utrjeval-
nimi deli onkraj meje. Verjeli so in 0 li v past, ki jo je
spretno pripravil graniãar Jovo. Seveda, Jovo je dobil na-
grado po dvesto dinarjev od konja. Prekleti graniãar, 0 e
obogatel bo na meji!
Pri stari hru0 ki na vrtu je stal Polde in stiskal pesti. »Ti
cigan ti, povrnil ti bom!«
Mo0 ki po polju so kleli, pljuvali in ocenjevali svojo
izgubo. »Saj sem veãkrat rekel naj se pusti meja.« je res-
no govoril obãinski moÏ Strgarjev Miha in gledal vese-
le graniãarje z zaplenjenimi konji. Psi so lajali na dolgi
sprevod in se zaganjali izza hlevov. Med ljudmi se je 0 iri-
171
TIHOTAPCI
BESeDA
la vest, da bo zdaj na meji stroÏe. Pri0 li da so novi gra-
niãarji. Jovo in Marko da se ne bosta dala veã podkupo-
vati. ·e so stali ob cesti in se tiho pomenkovali, ko je bila
kolona Ïe zdavnaj mimo.
Skoãirjev JoÏe je zaklel in poÏugal za graniãarji. »Le
ãakajte, mrhe. Niã veã vam ne bodo na0 i godci igrali
kola. Mehove jim bom porezal, Ïenskam bom pa kite
porezal, ãe bodo 0 le 0 e kdaj plesat z njimi!«
Po vseh vaseh so govorili samo o tem, kak0 no smolo
so imeli domaãi tihotapci.
Vsi, ki so bili ob konje, so se zbrali pri Bergantu v
hlevu.
»·el bom in svoje konje zlicitiral nazaj,« je rekel Ber-
gant in hodil po hlevu sem in tja.
»Prekleto, ãe bi bile te mrhe graniãarske po0 tene, bi
nam jih prodali nazaj za ãetrtinsko ceno,« je spregovo-
ril Skoãirjev.
Bergant je nakremÏil obraz in siknil skozi zobe: »Sem
za to, da gremo, ãe ne, bodo pri0 li kak0 ni me0 etarji iz
Logatca ter nam jih pobrali.« Bergant se je obrnil k Pol-
detu in mu dejal: »Ti bi 0 el namesto JoÏeta, ki ne more
z doma, in bi kar ti draÏil in kupil njegove konje.«
»Ne, jaz Ïe ne grem nikamor,« je rekel Polde, »s temi
graniãarskimi barabami noãem imeti ne dobrega ne sla-
bega opravka.«
172
TIHOTAPCI
BESeDA
»Prekleto, da ni med fanti nobenega, ki bi Jovu zme-
0 al 0 treno,« je zavpil Lesnikov Korle in bistro pogledal
Poldeta.
»Graniãarske Ïe ne bi povohal,« je lagal Polde in se
ozrl v stran.
»Dobro bi Ïe bilo, dobro, da bi se na0 el nekdo, ki bi
speljal Kristino in tisto Dano, ki se valja z Markom v
skednju,« je zamrmral Bergant in brcnil v molzni stol-
ãek, da se je zakotalil v listje. »Prekleto! V 0 estih mese-
cih sem ob 0 est konj.«
»Samo Vinko jo je unesel,« so mrmrali drugi in si po-
meÏikovali.
âez nekaj dni so tihotapci dobili sporoãilo, da se bodo
v vasi pod Javornikom prodajali na meji zaplenjeni ko-
nji. Zgodaj zjutraj so se usedli v avtobus Bergantov, Les-
nikov in Skoãirjev. Obleãeni so bili praÏnje. DrÏali so se
sila resno in stikali glave. Sklenili so, da bodo pokupili
svoje zaplenjene konje in 0 e druge.
Na poko0 enem vrtu so bili ob dolge tanke kole prive-
zani konji. Ob njih so hodili Ïandarji in trije graniãarji.
Mlad graniãarski pomoãnik je stal v druÏbi s carinskim
uradnikom. Iz raznih vetrov se je zbralo osemdeset me-
0 etarjev na licitacijo konj. Posmehljivo so gledali na Ber-
ganta in njegove. Sonce je pripekalo in muhe so obleta-
vale konje, da so brcali in hrzali vsevprek.
173
TIHOTAPCI
BESeDA
Bergantov se je ustavil pred graniãarskim oficirjem in
mu 0 epnil na uho: »Gospod poroãnik, jaz in na0 i bi te
konje pokupili. Saj veste, da so bili na0 i, kajne?«
Graniãarski poropnik je resno pogledal Bergantovega,
nato pa se lahno posmehnil in prikimal. »Seveda, gos-
pod Bergant, boste imeli prednost pri nakupu. Toda lici- [ Pobierz całość w formacie PDF ]